Slab zrak je pojav v zatesnjenih prostorih, ki se ne prezračujejo ali se malo prezračujejo. Kisik v zaprtih in zatesnjenih bivalnih prostorih je lahko zelo iztrošen, zrak je poln vonjav, mikroorganizmov, organskih spojin, žlahtnih plinov, ki prodirajo iz gradbenih materialov, ogljikovega dioksida in vodne pare. Bivanje v takih prostorih je neprijetno in škodljivo, če se ne izdatno prezračujejo. Izdatna izmenjava iztrošenega zraka v bivalnih prostorih s svežim zrakom omogoča učinkovito delo in zdrav počitek ter popolno sprostitev.
Ker se v današnjem obdobju pretežni del časa zadržujemo v zaprtih prostorih, je po splošno znanih normativih potrebno zagotoviti vsaj minimalno enkratno menjavo zraka na dve uri. Naravno prezračevanje lahko izvajamo z redni in izdatnim odpiranjem oken in vrat. Tolikšna menjava zraka je lahko tudi energijsko potratna. Sprejemljiva pa je, ko izkoriščamo odpadno toploto prezračevanja.
Za znatno zmanjšanje toplotnih izgub in povečanje energetske učinkovitosti stavb se uporablja naprave za prezračevanje z rekuperacijo toplote s katerimi zagotovimo zadostno izmenjavo zraka v bivalnih prostorih. Tak način prezračevanja je posebej priporočljiv v nizkoenergijskih stavbah, kjer je tesnjenje oken in vrat zelo učinkovito.
Za prezračevanje je poleg naprave, ki omogoča prezračevanje prostorov z rekuperacijo odpadne toplote, potreben še dvocevni kanalni razvod zraka. Delovanje naprave oziroma ventilatorjev ureja regulacijska enota s temperaturnimi tipali.
Centralni sistem za prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote zagotavlja optimalne bivalne pogoje in varčuje z energijo, zahteva pa redno in kakovostno vzdrževanje.
Poleg centraliziranih sistemov za prezračevanje z rekuperacijo toplote obstajajo tudi manjše, lokalne naprave za prezračevanje z rekuperacijo toplote. Te se namestijo v prostor, ki ga želimo prezračevati a na zunanji zid, s čimer je zagotovljeno, da prek odprtine za dovod/odvod zraka skrbijo za lokalno prezračevanje prostora v katerem so nameščene. Tako prezračevanje je izvedljivo brez dodatnih stroškov za kanalske razvode, predvsem v primerih obnove starih objektov, kjer kanalov ni mogoče skriti pod viseče strope.
Naprave za prezračevanje z rekuperacijo toplote so lahko vgrajene avtonomno ali v kombinaciji s sistemom klimatizacije, ki prostor ogreva in hladi.
Glavna naloga rekuperatorja toplote je v zimskem času prenos toplotne energije s toplega in iz prostora izstopajočega zraka na sveži vhodni zrak. V poletnem času pa v kombinaciji s sistemom klimatizacije rekuperatorji toplote delujejo tako, da topel vhodni zrak delno ohladijo z izhodnim hladnim zrakom. Sveži zunanji zrak se v napravi filtrira ali ogreva le z rekuperacijo toplote odpadnega zraka ali dodatno dogreva in hladi s pomočjo klimatske naprave. Ob tem naprava poskrbi tudi za izmenjavo vlage ter za čiščenje vstopnega zraka. Odstotek rekuperacije toplote je približno 80 - 90 %, odvisen pa je od vlažnosti zraka in temperature zračnih tokov. Toplotni prenosnik je narejen tako, da pri prenosu toplote ostajata zračna tokova med seboj ločena, zato se absolutna vlažnost tokov ne spreminja.
Z uvajanjem meril učinkovite rabe energije smo se januarja 2013 lotili zelo striktno, s tako imenovano ErP zakonodajo, katera predpisuje načrtovanje in uporabo energijsko varčnejših proizvodov, za katere je pri dajanju na trg EU ključno merjenje in podajanje meritev sezonske energetske učinkovitosti. Ta predpis velja tudi za prezračevalne naprave.